Zdaj govori zoolog in muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije

»Izgubljamo dragocene arhive narave, ker se ne zavedamo njihovega pomena.«

»Vse, kar sam vem o tej zgradbi, je njena površina. Ta je bistveno manjša od novogradnje, kjer je bilo načrtovanih 6500 kvadratnih metrov.«

»To je precej paradoksalen položaj. Skeniramo lahko vsak kvadratni centimeter Zemljine površine z velike razdalje, ne vemo pa, koliko vrst obstaja na planetu skupaj z nami.«

»Okoljski resor je bil popolnoma ignorantski do te problematike.«

»Več je imela Slovenija nacionalne suverenosti, bolj mačehovska, bolj neusmiljena je bila do svojih lastnih naravoslovnih zbirk.«

»To je zelo podobno temu, kar se je na področju kulturne zgodovine dogajalo v 19. stoletju, ko so kolonialisti odvažali različne kulturne artefakte v London, Pariz, Berlin in se dežele, iz katerih so to odnašali, njihovega pomena sploh niso zavedale. Na področju prirodoslovja se to dogaja še danes.«